Mikrofon je naprava, ki spremeni nihanje zvoka v električni signal.

KOMPONENTE

• Element ali kapsula
• Membrana
• Tuljava
• Ohišje

Vrste mikrofonov

• kondenzatorski
• Electret
• Ribbon
• dinamični
• ogleni
• Piezoelektrični oz kristalni
• optični
• Laserski
• tekoči

Piezoelektrični

piezoelektrični pojav :nastanek električnega naboja na površini kristalov, ki jih mehansko obremenimo

Osnovni del kristalnega mikrofona je opna, ki je preko dveh kovinskih elektrod (največkrat 2 tanki plasti srebra) povezana s kristalno ploščico.

V preteklosti se je pri tej vrsti mikrofonov uporabljala Seignettova sol, ker ima najboljši piezoelektrični izkoristek. Vendar pa te lastnosti izgubi pri povečanju temperature in vlage,

zato so danes v uporabi piezoelektrične keramike, ki imajo sicer slabši izkoristek, niso pa občutljive na vlago in toploto.

 

Dinamični

Bistvena dela tega mikrofona sta opna, narejena iz posebne aluminijeve zlitine in magnet z ustrezno zračno režo. Pri cenejših mikrofonih je opna lahko tudi iz papirja.

Dinamični mikrofoni delujejo na enak princip kot zvočniki, le da ravno obratno.

Membrana mikrofona je pritrjena na majhno premično tuljavo.

Zvočni valovi premaknejo opno, ta pa premakne tuljavo.

Ker je ta v magnetnem polju, se v tuljavi ustvari spreminjajoči tok zaradi indukcije.

 

Kondenzatorski

Kondenzatorski mikrofon spada danes med najdražje in najkvalitetnejše mikrofone.

Sestavljen je iz kondenzatorja, ki je zaporedno zvezan z uporom in z virom napetosti.

Kovinska opna, ki resonira ob zvočnih nihajih, je hkrati ena elektroda kondenzatorja, ki ob nihanju spreminja razdaljo med drugo, masivno elektrodo, s tem pa se spreminja kapacitivnost kondenzatorja, ki povzroča padec napetosti na uporu.

Edina slaba lastnost tega mikrofona je, da zaradi razmeroma majhnega upora potrebuje predojačevalnik, ki je večinoma vgrajen v ohišje mikrofona, do njega pa je treba speljati dve dodatni žici za napajanje.