Zvočnik je elektro – akustični aktuator, ki prevaja električni signal v zvok (deluje v obratni smeri kot mikrofon)

Govornik (membrana) se premika v skladu z variacijami električnega signala in povzroča širjenje zvočnih valov preko medija (zrak/voda/…).

Komponente

membrana – sestavljena iz posebne vrste papirja, plastike ali kovine

na širšem delu stožca je obešena na obroč iz prožnega materiala, ki membrani dovoli, da se giblje naprej in nazaj

obroč je pritrjen na kovinski okvir zvočnika (košaro)

Ožji del membranastega stožca je pritrjen na tuljavo (deluje kot elektromagnet)

Tuljava je na košaro pritrjena preko prožnega harmonikasto oblikovanega obroča imenovanega pajek (spider)

Delovanje

Tuljava zvočnika je priklopljena na dva vtiča, v katera moramo priklopiti žici, ki jih povežemo z ojačevalcem.

Ojačevalec nato izmenjuje pozitivno in negativno napetost med obema žicama è spreminja polariteto na tuljavi oz. elektromagnetu è premikanje gor /dol ( pod elektromagnetom je permanentni magnet, čigar polariteta je vseskozi enaka)

premikanja elektromagneta è premikanje membrane è povzroča razredčine in zgoščine v zraku (to je valovanje)

Da izvedemo željen zvok, mora ojačevalec v primernih razmikih izmenjavati polariteto na elektromagnetu in s tem povzročiti ravno pravšnje vibracije membrane.

Globokotonci oz. nizkotonci

So največji in producirajo nizke frekvence (40Hz – 1KHz)

so iz plastike, polipropilena ali papirja in imajo obliko stožcev.

velike membrane ( premer 20-30 cm, tudi več pri subwooferjih)

Subwoofer: običajno 20 – 200 Hz za potrošniške sisteme, kar je pod 100 Hz pa za profesionalni živi zvok

Srednjetonci

So srednje veliki in producirajo srednji razpon frekvenc (300 – 5000Hz).

Membrane so največkrat v obliki stožcev in so zgrajene iz materialov, kot so različne plastike, polipropilen, papir ali kevlar.

Velikosti premerov so od 10 cm do 20 cm.

Visokotonci

So najmanjši in producirajo visoke frekvence (2KHz – 20 KHz; tudi 100KHz).

Njihov premer je velik od približno 2,5 cm do 5 cm

membrana je stožčaste  ali kupolaste kupolaste oblike.

Iz titana, aluminij, svile in plastike (membrane se morajo premikati zelo hitro, da ustvarijo zares visoke frekvence zvočnega valovanja.)

Kretnice

Da bi lahko električne impulze primerno dovedli do vseh treh sistemov trosistemskega zvočnika, potrebujemo frekvenčno kretnico.

Frekvenčna kretnica razdeli električni signal na visoke, nizke in srednje frekvence. Poznamo pasivne kretnice, ki ne potrebujejo zunanjega napajanja, na zunaj niso vidne (so skrite v škatlah).

Ter aktivne frekvenčne kretnice:

• razdelijo signal po različnih frekvenčnih spektrih pred vstopom v ojačevalec
• ojačevalec ojača signal za vsako frekvenčno območje posebej
• lahko prilagajamo frekvenčna območja

Zaradi porazdeljenih frekvenčnih območij, pride do prekrivanja/križanja teh območij. Temu delu pravimo križajoča frekvenčna meja ali crossover frequency (v žargonu crossover frekvence).

Aktivni in pasivni zvočniki

Poznamo več tipov zvočnikov, kot so običajni elektrodinamični (najbolj razširjeni tip) ter drugi – elektrostatični planarni, piezoelektrični in ≫horn≪ tipi.

Zvočnike v osnovi delimo na dva tipa:

Aktivni: (imajo lasten ojačevalec, so nagnjeni h pregrevanju in manjši resoluciji zvočne slike ter manjšemu dinamičnemu obsegu).

Pasivni: (nimajo ojačevalca, imajo večji dinamični obseg, v primerjavi z aktivnimi so natančnejši, vendar jim težje najdemo primeren ojačevalec).

Ohišja

Funkcije:

• lažje operiranje z zvočnikom, saj so vsi sistemi v eni škatli
• ohišje zaradi svoje masivnosti absorbira vibracije posameznega sistema
• ohišje močno vpliva na način produciranja zvočnih valov – resonanca

 

Zaprta arhitektura:

• stene tesnijo tako dobro, da se zrak ne more gibati ven in noter.
• ohišje je zračno neprepustno , membrana se giblje noter in ven
• tlak v zvočniku konstantno spreminja
• Ustvarja se nadtlak in podtlak
• Prednost je natančnost produciranih tonov in kakovost
• Slabost je, da ojačevalec  mora biti močnejši

Odprta arhitektura (oz. bass reflex sistemi):

• v ohišju imajo luknjo, ki skrbi za to, da skoznjo uide iz ohišja tudi nasprotni zvočni val
• zračni tlak v ohišju se konstantno izenačuje z zunanjim tlakom
• večja učinkovitost pri produciranju zvoka
• Prednost je da je Večja moč (saj ojačevalec ne potrebuje  dodatne moči, da premaga še silo zračnega tlaka )
• Slabost je da sistem izgubi na kvaliteti